S partnerjem sva se po nekaj letih skupnega življenja odločila za svojo hiško, pri tem pa sva si zadala cilj, da mora biti gradnja hiše čim hitrejša. Zakaj? Ker sva plačevala drago najemnino v Ljubljani, ki sva se je želela znebiti in namesto nje plačevati zgolj obroke za bančno posojilo ob gradnji.
Da bi bilo to mogoče, sva se odločila, da ne bova pretiravala, saj sva bila nenazadnje s sredstvi precej omejena. Zadovoljila sva se z zelo majhno hišo (vsaj po mnenju prijateljev), ki ima zunanje mere 8 x 9 metrov, v njej pa imava dejansko okoli 120 kvadratov uporabne bivalne površine. Sosed, ki je zidal na sosednji parceli, je na primer postavljal hišo z merami 14 x 10 metrov, jo v celoti podkletil in poleg pritličja postavil še prvo in v delu hiše tudi drugo nadstropje.

Res je, da je priprava na samo gradnjo terjala nekaj časa, nato pa se je 2. novembra gradnja hiše dejansko začela. Vliti so bili temelji in zvečer sva z možem nazdravila na gradnjo najinega novega doma. Ponovno sva nazdravljala konec julija, torej tri četrt leta kasneje, ko je bila gradnja hiše gotova oziroma sva se vselila v svoj novi dom – opremljen s fasado in vsem, kar spada zraven.

Gotovo se sprašujete, zakaj je bila lahko najina gradnja hiše tako hitra, ko jo nekateri zidajo cela leta? V prvi vrsti zato, ker sva se odločila za majhen dom in imela vse preračunano – ni nama zmanjkalo denarja za fasado, tako kot sosedu. Poleg tega pa je najina gradnja hiše vključevala suho montažne sisteme, kjer koli je bilo to mogoče. Zakaj bi nekaj tednov čakal na sušenje ometov, če to ni potrebno? In zakaj si ne bi pri sušenju estrihov pomagal z najemom industrijskih razvlažilnikov in sušilcev, če ti to lahko bistveno prihrani čas?
Treba je le dobro načrtovati in biti skromen, pa gradnja hiše ni projekt, ki bi te leta in leta spravljal ob živce.

Kliknite na povezavo, če vas zanima  novogradnja.